Drugotnega pomena se spoznaš.

V brezpomočnem signalu zrcala, ki preči namen sija in cilj podobe.

Po pripovedovanju

se nasloniš na mnenja opazk.

Kakor deljiva sreča, razdana nekomu,

ki ne ve kaj bi počel ob tvoji prisotnosti.

Pogleduje do skrajnega. Menca s smisli. Negoduje v mislih.

Prvoten pomen se zabrisuje.

Intuicija brez zaznav laže v obraz resnici,

obrekovalki, ki vedno išče vmesni prostor na liniji razreza.

Kot prestara mladost za otroštvo. Nagnita zrelost občevanja. Presredek porojene nitke.

Sestavljanje v procesu rešitve.

Ni upanja na strah. Nikaršnega časa nima.

Odsoten izven prostora se gladi v neznansko.

Armagedon nepotrebnega. Posmeh ozadja. Podlaga za razboritost nad medlim.

Slavljenje povprečju. Zlomljena nit v precepu šivanke. Slano sonce v morju pozabe. Splava gora peska.

Zgrajena končnost. Abotnost nad vesoljem. Raztelešenje praznine. Ugriz ničnega.

Dare Gozdnikar