Kdo bi vedel?
Tavam med soncem
in temnimi oblaki,
ki izbrišejo nasmeh iz ust.
Plavam v reki deroči
in se utapljam počasi,
kakor ptica, ki pada iz višav.
Ne osmislim življenja,
ker smisel me daje v kalup,
le luč v omari še vedno gori.
Tako močno, da sem slep.
Sam, sam, sam. Živim?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Melanholični Kameleon
- 11. 05. 2017 ob 13:59
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.29
