Ne maram koncev tedna

in ti veš zakaj

samo ne veš kako obstanem

trapasto strmim v karkoli in molčim

kot takrat ko mi je nekdo razlagal o kvantni fiziki

ali je bilo govora o agrarni reformi

nisem prepričan

in nič

stresem praznino

drugače odprem oči

pomislim kako je pravzaprav ponedeljek blizu

obujem raznošene teniske

skomignem molku v sobi

in se kmalu nasmehnem ob pogledu na vrana

ki še vedno zre daleč.

igor žuravlev