detelja
še vedno imam tvojo deteljo.
niso vse detelje črne. tudi triperesne ne.
tale nima listov. ima dolgo steblo in vijoličast cvet.
nisem hotela sonca. pretežko ga je nositi.
utrudljivo je biti sonce zraven sonca.
hočem nebo z barvami kakor rože pozimi.
to so moje barve. moj led pada na steze
in včasih zaškripa.
včasih molči in je neviden.
steblo se ovija in noče pasti.
trmasto drži pokonci vijoličasto glavo
in mi riše svoj svet.
vrt s polno detelje ki ščebeta.
ali pa sredi dneva otrdi in zaprt kljun
diši po nepokošeni travi.
ne potrebujem človeka
da bi videla.
ostati mora zunaj.
najmanjše kobilice igrajo na drhteča glasbila.
včasih se valovanje razbeži.
mrmljajoč cvet varuje glas
in mu prinaša požirke prsti sredi vesolja.
ko si mi podaril deteljo
je čas pretegnil svoje krake in razbil uro.
previdno da se ne zmečka
sem jo potisnila vase.
vsak dan je bolj zelena.
Všeč mi je to prebivanje v koži detelje. Pesem se mi zdi rahlo problematična zaradi ne/uporabe ločil (pike ok, začetnice tudi ok, vejice pa?).
Lp, Ana
V večini zadnjih pesmi imam tako. Samo pike, brez vejic in velikih začetnic.
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
13. 05. 2017 ob 20:13
Spremenjeno:
13. 05. 2017 ob 20:17
Ja, saj to je ok, sem mislila, da je ena vejica - to me je zmedlo.
Kakorkoli, pesem, ki spregovori skozi druga bitja, nakazuje nezmožnost sobivanja ali sprijaznjenja s človeško (ali sončevo) pojavno obliko - v njej se sluti tudi želja po umiritvi, izravnavi, ravnovesju, ki se zdi nedosegljiva - čestitke,
Ana
Poslano:
13. 05. 2017 ob 20:17
Spremenjeno:
13. 05. 2017 ob 20:18
:-)
Hvala in lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 05. 05. 2017 ob 20:35
- Prebrano 804 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315
- Število ocen: 14