V plamen ujeta misel
kriči iz globin potegnjenih sanj.
Tam se duša prepleta z duhom iz steklenice.
V objemu iztegnjenih želja
se sreča ljubezen s trpljenjem.
Ples, ki ga vodi želja
po razkošni izpolnitvi,
ki v danem trenutku postane neizbežen cilj.
V vrtincu neobstoječega,
ujamem čisto misel - ljubezen.
Želja po bližini, ki vrti svet v krogu večnosti,
v kateri obstajam.
V sladkosti omame se zagrizem v mehke,
hlepeče ustnice,
ki s svojo milino srkajo sokove
iz nepojasnjenih globin bistva.
Trepetam pod blago roko,
ki drhti v pričakovanju prvega valovanja.
Ujamem trenutek, ko vse preneha obstajati,
ko se enostavno razblinim od lepega …
in potem …
zaspim v mehkobni toploti naročja
in mi je vseeno ali se še kdaj zbudim.
Lepo. Takega konca se tudi sama ne bi branila.
lpb
Verjamem, Branka :))
lp
urednica
Poslano:
28. 04. 2017 ob 19:00
Spremenjeno:
28. 04. 2017 ob 19:01
Dobra pesem, ki bi ji lahko nadeli oznake v diapazonu od bivanjske do erotične.
Par popravkov bi svetovala:
- sanje so množinski samostalnik,
- kar nekaj vejic imaš odveč:
Hvala, Lidija. Sem popravila.
Lp
Iskrene čestitke Arabela!
Lp, Igor
Hvala, Igor.
Lepo bodi. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!