V tej zgodnji pomladi
odprem oči,
glej, nisem sama,
to me res veseli.
Tesno ob meni
se sestri brezi mi smehljata
in tam čez je striček hrast,
čaka, da zbudita se mu brata.
Vrba na vodni gladini
radovedno svoje veje opazuje,
ali je lepša od svojih sosed
resno premišljuje.
Leseno telo
mi drhti od soka življenja,
vse raste, se odpira,
od veje do veje
znaki brstenja.
Toda čemu zelenim,
in rastem tja pod obok nebesa,
po čem hrepenim,
kakšne sanje nosijo drevesa?
Je to plod,
ki odvržem ga za lačne živali,
ali tople besede,
ko gospodar se z mano pohvali?
Je to tisto,
da iz mene nastanejo
še mlade tri?
Nove pogozditve se vsak veseli.
Morda pa sanjam
le o tistem drobnem,
kar dotakne se globine;
nežen dotik vetra,
topel poljub sonca,
vse tisto, kar želim si,
da ne mine.
Morda hrepenim,
da le skozi krošnjo
mi zaveje sapa, čista kot nebesa,
da takrat narahlo zadrhtim.
Takšne sanje nosijo drevesa.
Poslano:
24. 04. 2017 ob 09:28
Spremenjeno:
24. 04. 2017 ob 09:35
Bravo za vsebino pesmi.
In potem preberem koliko si stara. Ma bravo za vse. Super pesem je.
lpb
lepa pesem, občutek za naravo in sijoča zvezda;
vse mi je zelo všeč!!!
le tako naprej,
bravo
urednica
Poslano:
02. 05. 2017 ob 21:31
Spremenjeno:
02. 05. 2017 ob 21:32
Pozdravček, zvezda, super, da si se spet oglasila z novo pesmijo. Precej dolga je, pa morda bi ti svetovala nekaj razmislekov - mi je pa zelo všeč!
V tej prelepi pomladi (poskusi poiskati bolj določen pridevnik)
odprem oči,
glej, nisem sama,
to me res veseli.
Tesno ob meni
se sestri brezi mi smehljata
in tam čez je striček hrast,
čaka, da zbudita se mu brata.
Vrba na vodni gladini
radovedno svoje veje opazuje,
ali je lepša od svojih sosed,
resno premišljuje.
Leseno telo
mi drhti od soka življenja,
vse raste, vse zori, (zorenje je po navadi šele jesni, morda vse raste, se odpira,)
od veje do veje
znaki brstenja.
Toda čemu zorim, (kot prej, morda: zelenim?)
in rastem tja pod obok nebesa,
po čem hrepenim,
kakšne sanje nosijo drevesa?
Je to plod,
ki odvržem ga za lačne živali,
ali tople besede,
ko gospodar se z mano pohvali?
Je to tisto,
da iz mene nastanejo
še mlade tri?
Nove pogozditve se vsak veseli.
Morda pa sanjam
le o tistem drobnem,
kar dotakne se globine;
nežen dotik vetra,
topel poljub sonca,
vse tisto, kar želim si,
da ne mine.
Morda hrepenim,
da le skozi krošnjo
mi zaveje sapa, čista kot nebesa,
da takrat narahlo zadrhtim.
Kdo ve, kakšne sanje nosijo drevesa. - morda bi bilo, glede na naslov, bolje zaključiti tako: Takšne sanje nosimo drevesa.
Upam, da nisi huda, ker sem se malo poukvarjala s tvojo imenitno pesmijo. Če želiš, jo lahko sama popraviš (Uredi).
Lp, Ana
Poslano:
08. 05. 2017 ob 07:21
Spremenjeno:
08. 05. 2017 ob 07:24
lepa pesem
Hvala branka
Hvala triglav
Hvala Neni
Zelo sem vesela vašega komentarja,
lp. zvezda
Pozdravljena Ana,
vesela sem, da ti je pesem všeč in hvala za tvoje predloge.
Skozi to se učim. Bom razmislila in popravila.
lp. zvezda
Super, dobro si zamenjala prelepa za zgodnja. Spremeni še konec, pa bo ;)
Lepo bodi,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zvezda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!