Pozdravi moje rane,
poglej me v oči
- še iščem pot.

Plamen norosti zgane,
drobno lučko strasti
v svet zarot.

Nomad v moji duši,
želi biti otrok
- še ne ujet.

V družbene okvire,
poskuša (z)rinit
svoj izprijen svet.

Dotakni se praznine,
želim zbežati ...
- daleč od ljudi.

Priznam, nisem kot druge.
Pokvarjen um,
- umazane strasti.

Trenutek naj ne mine!
Poljub naj tiho,
nežno zacveti.

Kot prepovedan sadež.
Le nema želja
med 'prijatelji'.

kaiiabonca