I.

moj um je klavstrofobičen pes med štirimi stenami
 ki divja od čakanja na lastnika 
 in grize tapete v garaži iz zdolgočasene jeze

čustven naboj je izparel ob vrelišču frigidnih misli
 jamski nagon pračloveka me sili v slikanje votline 
 v podobah tistih prikazni  ki vzbujajo apetit

prikazen je človek
 apetit je stradanje

iz negacije se razvija negativ paradoksa

 
II.

neprijazni vokali kot sveder luknjajo borovo srce
 -
 to srce 
 ta skrčen kip iz porcelana 
 v katerem se z vsakim utripom širijo razpoke v njegovih linijah

pogon za kreativnost je zdaj plesniv fosil
 siva puhasta svila s svojo suhostjo draži oko 
 srbi in peče in pika
  
ko si manem oči 
 steklenica s črnilom postane popačen in solzen obris v daljavi 
 ki ga ne dosežem več

III.
 

prebavljam kruljenje lakote zaradi nekega oddaljenega cilja
 -
 ta preklet izmuzljiv cilj
 našemljen v tisoč mask ki
 govori v mrtvih jezikih
 in vabi na pojedino nostalgičnih upov

v teh jedeh so barvila da
 gredo lažje po grlu

IV.

zabaviščni park pisanja propada 
 namesto njega raste industrijska cona 
 in metulje ki so nekoč frfotali ob prostem padanju
 duši smog

v vlak smrti so zdaj vgrajene zračne blazine
 varnost umetnika je na prvem mestu
 
za tekočim trakom se v šablonah tiskajo
 jezikavi pridevniki iz keramike 
 z dodatkom curka besed zloščenih z antistatikom 
 
sicer so perfektne v blišču ampak brez karakterja
 
in brez ideje da bi se

 osebnost lahko skrivala v delčkih prahu.

naprimerjanez