Gospod podsekretarski sekretar,

izvršni tajnik me napotil k vam

je, da, četudi vam je malo mar,

mi daste cenjeni vaš avtogram.

Napredoval sem v sekretarskega,

tako da nisem tisti jaz, ki vi

ga iščete, podpišem ne tega.

Tu levo … dalje … desno … tam sedi.

Gospod podsekretarski sekretar,

me drugi sekretar napotil k vam

je, da, četudi vam je malo mar,

mi daste cenjeni vaš avtogram.

Se vam opravičujem, a ne bo

brez R-2-100-14 nikakor šlo.

Nadstropje tri, pisarna belih vrat,

univerzalni naddirektorat!

Gospod direktor zgolj en podpis!

Pardon! Preberite vaš časopis,

ko križanko zaključite, pa le

R-2-100-14 podpišite.

Cinizem ni potreben mladi mož.

Jaz delam, kot nikoli ti ne boš.

Nasploh pa ta obrazec je odveč.

Le pusti me in pojdi hitro preč.

Jaz delam, delam, bolj kot vi. A kam

naj za podpis odidem prosit? Kdo

je zadolžen? Mar naj podpišem sam?

Kako naj rešim se od tu? Kako?

»Marjetka vi ste?! Oh lepo vas je

po dolgem času slišati. Ma ne …

Ne motite. Kako ste kaj? Ah res?

Verjet ne morem! To je res eksces …«

Kurir je zaloputnil ter glasno

zavzdihnil, ker podpisa žal ne bo.

Obkljukal je kvadrat na listu bel,

saj te pošiljke ni nihče sprejel.

Peter Rangus