to popolnoma zadošča
mojim preštetim letom
če se nikoli več ne zbudim
iz dosojenega mrtvila

tvoje roke so me za hip oživele
in odškrnile vrata proti soncu
le kot privid nečesa
za kar sva oba vedela da ne zadošča
za premostitev boljših namer

dve samoti se ne dotikata
na izstopajočih obzidjih navad
kjer je nepripravljenost na spremembe
vnaprej zagotovljena
in noči ni mogoče razsvetliti
pred naravnim svitom

tudi zvok dvojnih sanj
ne more spremeniti navade
spanja na široki postelji
ki je leta in leta bila pripravljena
le za eno osebo

poskusila sva in odnehala
pravzaprav sva ostala tam kjer sva tudi bila
in dojela da ne obstajajo načini
sprememb dnevne svetlobe
za tiste ki jima je mrak bil in ostal
posestrima vsakega prihajajočega dne

Jure Drljepan (JUR)