Obiščem te v času
izven prostora sva
ni opore na nesmisel
vse je pomembno
brez dotikov so dane smeri
ne potrebujeva otipov
rabiva breztežnost
ki se nanaša mimo znanega
ne gledava
ni kaj videti
uvid tlakuje pot
ki se ne podaja cilju
prostranost je premajhna
ne potrebujeva floskul
natlačenosti z vsem
tega nujnega presežka
čas se znova ponavlja
najraje te obiščem v času
v nevidni liniji zvoka
slišiš ta mimohod naju
v bistvu se sploh ne opaziva
tega res ne opaziva
ni kaj opaziti
nič ni to
spustiš mimo
kar je za prepustiti
posluh kaplja
kot po kapnikih
šum naraščanja
poslušaj rojevanje kamna
prisluhni človeški ribici
kako poje melodijo
nečemu poslano kot odmev
na nekaj kar bi lahko ujela
ne da bi prijela
in ne da hočeš
le želiš
spet te obiščem v času
kot po navadi
ko je navadno
izjemno neprenehoma
neprestano ne pojenja
nikakor niti ko kani to narediti
ne pritiskava ničemur
ne pogajava se
niti ne poganjava
midva sva pogon
nagon naju poji
kot pogoj nujnega
kot boj nujnega
brez primere
brez pogojene namere
brez sva
brez
in spet te obiščem v času
čas sva
čas je
čas
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!