Točil sem svinčene solze,
ko sem jih iz daljave gledal,
kako na goro nosijo bremena
prašni in preznojeni od peklenske vročine.
Presušeni jeziki so se jim lepili k nebu
in oči so jim zastirale težke rumene sape gore.

Točil sem svinčene solze,
ko se je gruča le počasi vila proti vrhu
in stali so s povešenimi pleči
pod težo skalovja lastne teme.
Rdeča gora je molčala.

Točil sem svinčene solze,
ko je vrh zlovešče žarel,
oni pa so drobili in tolkli po kamenju
vse dokler niso ostali praznih rok,
a nihče se ni obrnil.

Točil sem svinčene solze,
ki so še vroče padale na tla
in mehko prekrivale
še zadnje bilke zaprašene jase.
Bos sem bežal po razžarjenih tleh preteklosti
in trava je izginjala pred mano,
dokler se nisem ustavil.

Točil sem svinčene solze,
ko sem si oprtal svojo skalo
in krenil v breg.

enygma