PETLIMA 14
Izpustiti lastni pritisk
vihravega neba v sebi.
S padalom lebdečega upiranja,
mnogo mejnikov vrne na matično mesto
Nepisana pravila lajšajo vijačnico življenja
in zavedno krivdo, ki boli v srcu igre;
ki maši zvonec ponovnega začetka.
Kreda tegobe, ne piše večno slabosti,
ki hočejo zavozlati pozitivno počutje;
upanje ostaja v ubrani poti nekega smisla –
usipanih radosti vdihanega vnosa miru.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
- 10. 03. 2017 ob 12:04
- Prebrano 684 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90.43
- Število ocen: 3
