Urca je sedem,

oblak čez nebo,

pesmi jaz predem,

zvonovi pojo.

Kadar ne spijo,

budijo nov dan,

vstati velijo,

a jaz še zaspan.

Zunaj dežuje,

se joče nebo,

srce žaluje,

še zdaj mi za njo.

Misel me bega,

ne morem še vstat;

in pogled sega,

do vhodnih le vrat.

Vrata zaklenem,

naj zunaj bo vse,

vse zdaj odženem,

vso žalost, gorje.

Z ritmom v pomlad ...  

Lp, Jošt Š. 

Hvala za popravek. Sem sam poizkusil sestaviti rime in zloge v metrum, pa mi je malo zmanjkalo znanja. :)

Lep pozdrav

domišljavec