Ne volim te više
To znoj sa mog srca kaplje
U bele pelene papira
Što ih oprane i čiste
Rasprostirem po žici ove pesme
Da lelujaju na tihom povetarcu uzdaha
Ne volim te više
To iz mojih očiju poleću
U nebo na mojim obrazima
Papirni zmajevi šareni
Od fotografija srećnih dana pravljeni
Da mi pesmu oboje
Ne volim te više
To me samo sevajući boli
Pokvareni zub vremena
Dok grize zaboravljenu sreću
I oproštene slatke male laži
Pa ih u prhki prah pretvara
Da ga po pesmi prosipam.
Milena, poetski više nego dopadljivo. Ideja... uvijek aktuelna. Uostalom, jedna od onih kojima se kroz stoljeća bavi književnost.
Lijep pozdrav i čestitke za izvrstan pjesnički uradak!!!
lpm
Dragi Mirko,
eto jedne ljubavne pesme... :) ... ili da kažem - još jedne... Hvala ti od srca na divnom komentaru!!!
Lp Milena
urednica
Poslano:
11. 03. 2017 ob 16:27
Spremenjeno:
11. 03. 2017 ob 16:28
Pesem, v kateri preseva ljubezen iz tankočutno ustvarjenega okolja in podob (kapljanje od srca v papirje, razprostrte po žici pesmi) in prispodob / poosebitev (zob, ki boli od grizljanja spominov), zdi se, da se je ljubezen do osebe samo pretvorila v druge oblike ... čestitke,
Ana
Obradovana sam do neba!!!!! Zahvaljujem, Ana!!!
Milena
Čestitam na odličnoj pjesmi, Milena?
Milena, iskrene čestitke na temi i Podčrtanki.
Vp!
P.S.
Kad napišem ili pročitam tvoje ime sjetim se pjesme od Novih Fosila "Milena" koja mi je jako draga.
Katice, veliko hvala na čestitkama.
Bila sam jedina Milena u generaciji u srednjoj školi, pa mi na proslavama mature uvek pevaju tu pesmu i posebno sam za nju vezana... Hvala ti
Lp Milena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena Vučković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!