Skrivnosten bled puščavnik sem v glavo,
ves neprespan, z rdečimi očmi,
okrog oči temán, in lep v postavo,
kot da mrtvaške, črne so kosti,
postavljen sem v samoto in v naravo
z visečimi krvavimi lasmi,
ki mi pokrivajo trpežno rano
z ljubeznijo, da klal bi med ljudmi.
Kot Korus se primerjam z drevja stebri,
ki jih kot mestni dim meglá duši
in kjer človeško vreme vsakič menja
se s časom. A ko z zlomljenimi rebri
še upiram strelam se, mi rano in kri
zacelita Arterija in Vena!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!