Prišla si ... jaz drhteč, v zadregi

sem v kotu skrival se sumljivo.

Oprosti, mar te motim? si še

vprašala v smehu me igrivo.

Ah, ne, odvrnil sem, prisedi

in sladki vonj tobaka, piva

je plaval v zraku hrupne hiše.

Ti me ne motiš, prav potiho

sem rekel ti, a v glavi trezni

odmeval mi refren je s stihom

o neuslišani ljubezni,

v tem dal nekdo je glasbo tiše ...

SPOMLADANSKI POLJUB

O, slast poljubljanja,

skoz okno zrem,

na veji brezovi

dva se zaljubljena

mi vrabčka kljunčkata ...

 Še v meni želja vžge

se po poljubih,

in okna, dver odprem,

v premrlih udih,

začutim topli dih

pomladne sape,

zaslišim petje ptic,

iz gozdne jase

mi kukavca zapoje

in spet verjamem v srečo,

za hip ozrem hvaležno

se v sonca svetli lik

in v mislih nate

na oknu v vazi nežno

poljubim rožo rdečo.

Matej Krevs