Kako zlobna je ta igra, imenovana novodobna razmerja. Pušča nam zaletavati se v meglene kotičke srca. Kot tornadi razbohotena so egoističnih duš legla. Nastopaške postave brez lastne hrbtenice usmerjajo naših misli sledove. Disonantne občutke in mnenja razpršujemo kot lovke si v oči. Hlepimo kot puščave po pristnosti. A um ne tvega, raje molči. Fosilne so postale možnosti dialoga bratu brat resnico težko prizna. Čemu je pomembna sosedova greda ko sadim plevel na rodovitna polja? Trpežnosti se brez bolečine ne nauči, modrost se nam sama ne podari. Katere so milje obzorja neobjestnosti? Kaj so vrednote in naši motivi? Ljubezni se ne da iskati za tujimi zidovi. Ljubezni se ne da zaigrati. Ljubezni se ne da pogojevati. Ljubezni se ne da več čutiti. Ljubezen je zgolj še pojem v pravljici.