naslonjeni komolci
se spoznajo
na nagovor tapet
nedopustne krinke sten
ki uprizarjajo
čut za odgovornost
šank razume stisko
preliva jo čez vrhove
namišljenih svetov
z nemirom zre
v slap padca
ustnice spoznavajo
glas balasta
z nepokretnostjo dejanj
brezbarvne ideje
zakoličena hrbtenica
olesenelega duha
kroženje pogledov
za prilikami
pantomima bega
na obraznih mišicah
skomig navade
z uperjenim kazalcem
v drugo telo
začudenost
nad kulturo rastja
podmladek kaže znake
v naslednjem utripu
steče voda
na drugem bregu
kot neznanka brez enačbe
sešteva izgubo
z izgubljenostjo
trkanje kozarcev
čez prsi
smer je
mimohod prehoda
usoda
blatna polja
tankih linij
horizont spi
na vekah strahu
umika se
razraščanju ograj
o zemlja nevidnih poti
država ni prazna
le ljudi ni v njej
Kot s skalpelom brez anestezije seciraš drobovje našega tu in zdaj.
Hvala. Tako je bilo mišljeno ja.
čez junaška prsa >> čez junaške prsi
smer je znana
mimohod prehoda >
usoda blatna polja >> teh treh vrstic ne razumem, manjka glagol
tankih linij > ^
LP, mcv
Poslano:
09. 02. 2017 ob 11:05
Spremenjeno:
09. 02. 2017 ob 11:06
Morda bi morala biti usoda v svoji vrstici, blatna polja tankih linij pa v svoji. S tem bi pa verjetno "malo podrl" obliko, oz. zgoščenost besed v vrsticah. No, morda se motim:). Ali pa blatna polja usode tankih linij. Je verjetno več možnosti in tisto tapravo bo avtor pogruntal:).
lp, ajda
Čez junaške prsi bo prav. Hvala Modri cvet.
Smer je znan mimohod prehoda - tako se bere skupaj, zanalašč pa je v drugi vsrtici. Brez Aja pri besedi znan.
Usoda blatna polja tankih linij - je mišljeno tudi skupaj v smislu branja.
Zgoščenost je namerna.
Hvala vsem za pozorno branje, popravke in komentarje!
Lep dan
Dare
Ajda - se mi zdi dober predlog - usoda v svojo vrsto. Bom popravil.
Če se pridevnik znan nanaša na mimohod, bi bilo morda bolje uporabiti določno obliko znani mimohod.
LP, mcv
Hvala. Popravljeno. Lep pozdarv Dare
Pozdravljen, Dare, tudi mene se je pesem dotaknila, na nekaterih mestih se pojavlja prezasičenost (vsaj za moj okus), jaz bi jo samo še malo izčistila:
naslonjeni komolci
se spoznajo na nagovor tapet
nedopustne krinke sten
ki uprizarjajo
čut za odgovornost
šank razume stisko
preliva jo čez vrhove
namišljenih svetov
z nemirom zre
v slap padca
ustnice spoznavajo
nemo telovadbo
glas balasta
z nepokretnostjo dejanj
brezbarvne ideje
kot poraba enoumja
zakoličena hrbtenica
olesenelega duha
kroženje pogledov
za prilikami napuha
pantomima bega
na obraznih mišicah
skomig navade
z uperjenim kazalcem
v drugo telo
začudenost
nad kulturo rastja
podmladek kaže znake
v vsakem naslednjem utripu
steče voda
na drugem bregu
kot neznanka brez enačbe
sešteva izgubo
z izgubljenostjo
trkanje kozarcev
čez junaške prsi
smer je znani
mimohod prehoda
usoda
blatna polja
tankih linij
horizont spi
na vekah strahu
umika se razraščanju
prizemljenih ograj
o zemlja nevidnih poti
država ni prazna
le ljudi ni v njej
Kaj meniš? Lp, Ana
Poslano:
12. 02. 2017 ob 19:05
Spremenjeno:
12. 02. 2017 ob 19:05
Balast je bil nameren, a vidim, da ga je res preveč. Tvoji predlogi so mi všeč. Jih bom upošteval, ker lepo delujejo. Hvala za sugestije. :) Lep pozdrav Dare
Pesem, ki je zasičena s pogledi, premisleki, prerivanji, tihimi obtožbami, sklepanji ... brez komunikacije - deluje - kot ji že sam naslov narekuje - apatično - in to učinkovito, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!