Pravljica
drži up pokonci
da je na ustnicah
vseskozi velik nasmeh,
kot potratna potica,
ki jo jem enkrat na pet let,
toliko, da se zavem,
da je res potratna.
Nekaj muke ima začetek,
potem pravljica postaja
čedalje bolj pravljična,
postaja dežela tistega,
kar si lahko samo mislimo
in ne povej, da se ti ne uniči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!