Stošestdeset metrov od vrbe žalujke
nato pa zagledaš odcep na desno
ki ne vodi nikamor ali pač
stal sem tam večkrat s povešeno glavo
strmel v tla ki se jih šele danes spomnim
vsa peščena in neumestno prazna
in potem zaslišim lajež psa
slišim ga jasno ker ptice še vedno molčijo
otresem spomin
brez potrebe brcnem kamen
in natlačim žepa s hladnimi prsti
mimogrede se opomnim da jo še vedno pogrešam
kot tudi vrana in njegov oddaljeni pogled
zavreščim v sebi
in pozabim na lanski sneg.
Lepa.
Pogrešala sem že kakšno tvojo pesem.
Lp
Helou Arabela in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
------------------------------------------------
neskončna lahkost sanj
beseda
vrni se
jutro je sivo
hlad se seli v dež
verz
zareži v belino
oblaki čez samoten dan drsijo molčeče
brez odseva je gladina reke
pesem
prebudi poeta
da ob drdranju spomina
skomigne z rameni in …
(… in čaplja zaplava
med zarezo talečega ledu)
------------------------------------------------------
Lp, Jošt Š.
Dober večer Jošt Š. in NAJLEPŠA HVALA!!
Bodi fajn.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!