Oba zdaj veva
da se lahko umira
počasi
od ukradenega sladkega vetra
ob Ljubljanici
nihče
ni v naju zapičil Sram
najini poljubi
so brez prevez
niso skrivnostni ne skriti
ćeprav mi nisi znana
si Topla
ne veže naju
nobena Prisega
praskam le bežno površno
po tvoji Koži
vse je v redu
ni mi treba molčati
trenutke s tabo nisem pokoren
zlivam se z nočjo
ob stokajoče neznano Telo
ki ga nikoli
ne bom dosegel
dokler naju dokončno
ne utopi vino in predrzne besede
da ostaneva grešna in sama
in v to izsiljeno razpoko
se izrodi uhajajoča Ljubezen.
Zbornik V. festivala erotične poezije
Muze, pri muzah, z muzami
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!