Stopinje ubero jo

čez drn in strn.

En hribček bom kupil,

četudi bo črn.

In veter potegne

in sname klobuk.

Mojstri odhajajo

k vajencem v uk.

Nihče se nikogar

več ne boji.

Quasimodo polaga

kovance na oči. 

Z balkonov bingljajo

nočne posode.

Na trgih obešajo

nočne gospode.

Nihče se nikogar

več ne boji.

Povej mi akord

in povem ti, kdo si. 

Samota ni več

grožnja in strah.

Očanec drži

opeko v rokah.

Nekaj bližine

in nekaj polti ...

Nihče si nikogar

več ne želi ...

Karte obvladajo

ogenj in meč.

Poprej si bil stoičen,

zdaj nisi več.

Nihče se nikogar

več ne boji.

Zavese zagrni,

vrata zapri ...

Matej Krajnc