Sonet št. 13

Zarodne celice v nevrone.

Iz kamna so človeške žile.

V tovarnah čakajo šablone,

da plansko bi lahko rodile.

 

In kaj so jetra? Kaj možgani?

Zgolj mrtva hladna skala v prahu?

In kdo smo mi? Res zgolj balvani,

ki čas drži jih zvesto v šahu?

 

Ker brezosebnosti kljubujem,

zatekam se k vsem oporam.

In na vprašanje, če verujem,

vam rečem: »Verovati moram...«

 

Če kdaj bom vero v nas požrl,

takrat bom veter. Bom umrl.

Peter Rangus

Peter Rangus

Poslano:
02. 02. 2017 ob 22:49

Ne vem a moti to, da so skale, kamni, balvani, zelo podobne stvari in gre za neko vsebinsko ponavlanje. Vzemite pa v vednost, da je Petros po grško skala (bojda), Pierre pa isto po francosko... No veter se pa pač lepo rima :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 02. 2017 ob 23:38

Ne, ne moti

PAČ PA MOTI tole

Ker upam, da živim, ??umirjem,

zatekam se k vsem oporam.

Tako če vprašate, a virjem,

vam rečem: »Virjem! Vervat moram...«



Ne bi rekla nič, če bi bila vsa pesem napisana v arhaistični maniri ali v dialektu, ampak ni ☺

 

Če kdaj bom viro v nas požrl,

takrat bom veter. Bom umrl.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 02. 02. 2017 ob 22:39
  • Prebrano 454 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 232.27
  • Število ocen: 8

Zastavica