Širno morje, mirno morje,

morje, morje morje.

Si v spokoju dalje bajno,

bajno si v tihoti.

Skromno je besedotvorje,

ti pa si brezkrajno.

Kdo opisal horizont bi

v milostni krasoti,

ki obdarja velikane

z domom in z igriščem

ter obdarja mene z željo,

da tvoj kraj poiščem?

Tvoja mirna bi gladina

vsakogar sprejela

in v sposobnosti neukih

ona bi verjela.

Ampak tleče valovanje

preplaši me stran od

bleskovitih morskih niti,

stran od tvoje biti,

in iskanje gre v čakanje.

Ne postajaj na obali,

kjer so stali tisti,

ki življenja so se bali.

Pusti naj omamno

te pokličejo vodice

v srž razbeljene nevihte.

Res je. Nepredramno

te pokoplje tiho navje

ali pa naplavi

te domov mrtvaka, plavje.

A življenje nam krasijo

zgolj krvave skale.

Pojdi tjakaj, kamor šel ni

hipokrit z obale.

Peter Rangus