Ne morem nehati verjeti

v tisto kar verjamem.

Brez tebe zrem le

z grozo v nemoč dotika.

A veš,

nezavedno pobiram

tiste pogubne, bežeče,

ljubeče rogate drobtine

piškota, ki ga dobiš ob kavi …

morda sem si jih izmislila

ko je vlak že milje zdrobil,

jaz pa še kar zrem v tisto jutro,

ko je dišala kava

in se je rogljiček topil v ustih …

vem,  

že zdavnaj bi morala

zavreči postano kavo

in znova seštrikat potico.

arabela