Odhajaš.

Tiho me odvajaš

od svojega srca,

nemo mi govoriš

o samoti.

Čutim praznino,

namestila se je vame,

kot korenina,

ki jo sama ne znam

in ne zmorem

odstraniti.

Noč ima v sebi

vprašanja

brez odgovorov.

Računalnik me ni posvojil

le kanček srca mi vzame,

ravno toliko,

da s polovico še živim.

Ta čas zdržim,

ker čutim da zmorem

dočakati tvoj obisk.

Datum se oddaljuje

ali pa se morda le bliža

kdo bi vedel.

Naj pošljem lastovko,

a nobene več ni.

Nobena ni dočakala hlada,

samo jaz še pišem iz severa

da čakam.

IŽ-lev