Enajst dni novega leta je,

Ko sredi temnega hodnika pogledam

sive čevlje.

Strmim v sivino z vijoličnim okrasjem in

spet sem vržena v tisti preplet ostankov poletja.

Znova se mi nariše enajstica,

ta presneta številka, ki obkroža in

zarisuje mojo bit

kot konon tisočerih sviloprejk.

Odločim se zagrabiti niti,

ostanke moje iluzije in

končno sivino zabrišem proč.

Vez se pretrga le  navidezno.

Moja enajstica ostane,

na eni strani briše,

na drugi riše,

na tretji pa stihe piše.

Almaya