Izpeljanka iz pesmi In Flanders Fields pesnika John-a Mccrae-a. Original pesmi gre tako:

In Flanders fields the poppies blow
Between the crosses, row on row,
That mark our place; and in the sky
The larks, still bravely singing, fly
Scarce heard amid the guns below.

We are the Dead. Short days ago
We lived, felt dawn, saw sunset glow,
Loved and were loved, and now we lie
In Flanders fields.

Take up our quarrel with the foe:
To you from failing hands we throw
The torch; be yours to hold it high.
If ye break faith with us who die
We shall not sleep, though poppies grow
In Flanders fields.

Originala nevreden prevod, sem spisal, če kdo ne govori angleško, nekako slovenskega prevoda ne najdem na netu:

Na poljih Flandrije je mak

V neskončnih vrstah, kjer vojščak,

je zdaj zgolj križ. Nad vsem nebo

je. Škorci hrabro tam pojo.

Nemi njih pesem strel vsak.

Kdor živ je bil, je zdaj mrtvak,

je dihal, pal, strmel v oblak

je ljubil, kot bo zdaj zemljo

polj Flandrije.

Še ti upri se jim junak

pokončno in boš nam enak

ki z naših src nam maki zro.

Če upi v nas pri vas umro

zaman bo bremeneči mrak

polj Flandrije.

Peter, predlagam ti, da tale prevod pesmi Johna McCraeja izpiliš in ga objaviš samostojno.

Lp, Žiga

Aja, v izpeljanki pa nujno dopiši vejico v prvem verzu (za gromov).

Žiga hvala lepa na komentarju. Bom videl če bom mel danes se čas s Flandrijo ukvarjat, ravno s fotrom neke mize brusiva... Mogoče zvečer... vsekakor hvala.