Strašna zamera ( haibun)

Sem muca Mika. Datum skotitve ni znan. Ko so me posvojili, sem imela še zaprte oči, zato so sklepali, da sem stara komaj nekaj dni. Vonja matere in okusa njenega mleka se ne spomnim. Moj naslov je bil: Tretji kontejner na glavnem trgu velikega mesta.
Človeka, ki me je vrgel v kontejner, si nisem zapomnila. Nikoli pa ne bom pozabila fanta, ki me je pobral iz smeti, me očistil, ogrel, nahranil in posvojil. Kmalu sem postala glavna hišna ljubljenka. Moj mačji svet je bil popoln in v njem je vse štimalo. Vse dokler…
Te vrstice zelo težko pišem, ker mi mačje solze prehitevajo misli. Vse dokler – šmrc – mulc ni domov pripeljal še enega kosmatega mačjega ničeta. Moj svet se je čez noč sesul. Pa tako sem verjela v ljubezen. Do tedaj sem jim vsak večer, ko so se moji dragi ljudje ulegli k počitku, zlezla na ramena, se ugnezdila pod njihove brade, prepričana, da nihče na svetu ne more uničiti te idile. V teh trenutkih sem jim polnila glave o mačjih dogodivščinah z zgodbami, ki so se lepo predle. Ampak, ne moti se samo človek, motimo se tudi mačke.
Potem – potem nisem mogla več prenašati dejstva, da se je to malo kosmato astmatično niče usralo direktno v srce mojih najljubših. Preklemanska mala kosmata mrcina! Pa kakšno ime ima! Lepo vas prosim, je Živko ime za kulturnega, spodobnega mačka? Ne bom o tem, vseeno mi je, kako ga kličejo, še najraje bi ga klicala Pezde.
Vsakič, ko se mi je približal v želji po igri in, o moj bog, po materinski nežnosti, sem ga krepko oklofutala okrog ušes in mu skozi pihajoči kssssss… pokazala vse svoje zobe. Ti bom že dala mamico, pankrt zanikrni. Le kje so ga našli?
Nova situacija me je pripeljala direktno v mačji stres, ta pa na rob obupa in še čez. V takem stanju nisem dovolila mojim najdražjim, da bi me božali, odrekla sem se večernim uricam mačjih pravljic in vsem sem vztrajno kazala hrbet. Na riti pa mi je z veliko pisalo – pejte se solit. Ko se kljub vsemu ni nič spremenilo, sem končno zbolela in sklenila umreti. Pet dni in pet noči sem umirala globoko zavlečena v predal pisalne mize, kjer me nihče ni mogel najti. Ampak preživela sem. Tudi bog me ni, s tako razkosano dušo, hotel vzeti k sebi. Tako nesrečna sem začela uhajati od doma. Kar imejte ga, bedaki!
Zunaj sem po cele dneve in noči počela vse mogoče in nemogoče, samo da bi ne gledala te hišne nesreče. Lov na miši, na neskončno število miši, me je držal nekako pokonci, lov na ptiče pa mi je malodane dajal krila. Domov sem prihajala le v skrajni sili, šele ko je bila lakota hudičevo neznosna. Hitro sem se prebila do skledic s hrano, spotoma oklofutala mačje niče, ki se me je ne vem zakaj vedno znova razveselilo, na hitro požrla vse, kar sem našla, in vedno znova in znova zapuščala to zdaj odurno hišo.
Nekoč, ko sem spet tako lačna pridrvela, sem hitro ugotovila, da je nekaj hudo narobe. Malo kosmato niče je zbolelo. Takoj sem mu postavila diagnozo: makrohitrocrkujočimačjelitis! Končno je bog na moji strani! Vsi znaki so kazali na skorajšnji konec astmatičnega ničeta: že par dni nič ni jedlo niti pilo, glavo pa je imelo dvakrat večjo kot po navadi, z neko čudno asimetrijo. Tako sem bila srečna, da sem v trenutku oprostila vsem tukaj živečim za njihovo napako in obnovila vse stare sladke navade. Mmmm, kako prijetno je bilo ponovno čutiti toplino človeškega telesa. Pod brado sem jim tokrat predla najlepšo zgodbo o mačje-človeški ljubezni in o ničetovi smrti ter utrujena od sreče končno zaspala.
Kmalu se je izkazalo, da sem se zmotila v diagnozi, kajti kosmato niče je začelo bliskovito okrevati, potem ko je naša lastnica pametnjakovička ugotovila, da se mu je samo vnel zob. Vnel zob!! Nisem in nisem mogla in hotela verjeti, da se to res dogaja. Kakšno hudičevo mačjo karmo nosim s seboj? Vnel se mu je en ušiv mačji zob!
Potem sem se pa dokončno odločila poiskati novo hišo. Odšla sem in s seboj odnesla samo svoje skodelice. No, moram priznati, po nekajmesečnem neuspešnem mijavkanju, brez skodelic, lačna, premražena, shujšana in v usodo vdana sem se pa vrnila nazaj. In zdaj pač živim v tem konkubinatu. Kaj hočemo!

 

Mrzel zabojnik.

Med zavrženo kramo

čepi slepi muc

 

 

branka

 1 2 > 

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 01. 2017 ob 22:57

Zelo dobra zgodbica, ji pa manjka haiku, da bi bil haibun.Tisto, kar si

pripela spodaj

In v mačjem svetu
je boljša odmera kot
huda zamera.

 

Je bolj "mačji aforizem"

Zastavica

branka

Poslano:
11. 01. 2017 ob 07:53

Se mi je kar zdelo, ampak sem bila neučakana in sem zgodbico prehitro objavila. Je pa zgodbica resnična in Mika nam res ni nikoli odpustila.

Hvala, in vesela sem, da ti je zgodbica všeč.

Kaj misliš o tem haikuju?

Snežna idila.

Ritem mrzlega srčka

kazi to sliko.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
11. 01. 2017 ob 18:46

če daš ta haiku v samostojno postavitev, težko deluje ;)


Namreč, haiku pod proznim delom mora delovati tudi samostojno.

Zastavica

triglav

Poslano:
12. 01. 2017 ob 05:21

kaj pa takole:


pobrana s ceste

s karmo mačje zamere

išče(m)  ljubezen


Zastavica

srecok

Poslano:
12. 01. 2017 ob 09:23

mačji alfa šef

razdeljena ljubezen

obema enaka....


no moje videnje,,,, kar dosti ukvarjanja z našim...i muckoti...vprašanje je samo kdo je šef,,,,muce si same izberejo dom...

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 01. 2017 ob 09:46

do res dobrega, pravega, samostoječega, močnega, preprostega haikuja pri obeh variantah, srečo in triglav, še  kar veliko manjka ...

Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 10:07
Spremenjeno:
12. 01. 2017 ob 10:44

Se strinjam Lidija, res je premočan. Hvala.

Predlog, ki ga je poslal triglav se mi zdi spejemljiv in lep. Hvala triglav za prijazno gesto in čas, ki si ga vzel zame.


razvajen muc

v kotu tople hiše zdaj

prede ljubezen


ali

užaljen muc se

sčasoma nauči da se

ljubezen deli

ali

zavržen mucek

težko najdeno ljubezen

deliti ne zna


Še vedno se spogledujem z haikujem od triglava.

Lidija, kaj pa če izpustim haiku in ostane samo zgodba?

lp in še enkrat hvala na kvadrat.

branka


Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 10:10

O hvala srečok, tudi ta je zelo lep. Uf , kako sem vesela pomoči, kajti teli mačji haikuji mi ne gredo prav dobro.

lpb

Zastavica

srecok

Poslano:
12. 01. 2017 ob 10:16
Spremenjeno:
12. 01. 2017 ob 10:20

najdenček

išče zavetje

objema


mačja nebesa

skrbna roka boža

puhasto kepico

Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 10:42

"še slepa muca
najdena v zabojniku
spregleda doma"
Ta haiku mi je Svit napisal v komentarju na fb in  je dovolil, da ga dam kot predlog.

Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 10:46

Srečok, res sem hvaležna. 

lpb

Zastavica

triglav

Poslano:
12. 01. 2017 ob 10:46

zabojnik v mestu-

v njem zavržena mucka

odpira srca

(slepo zaupa)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 01. 2017 ob 11:04
Spremenjeno:
12. 01. 2017 ob 11:05

Branka, svitov haiku je aforizem,  in to krasen ... že začenja se s "še" ..., se pravi, da je trditev izpeljana iz slike, je nekaj, kar je že popolnoma izven pravega haikuja. V haibun gre pa izključno haiku!


Preprosta slika bi bila npr 


Mrzel zabojnik

Med zavrženo kramo

Mačji očesci

Zastavica

Svit

Poslano:
12. 01. 2017 ob 11:31
Spremenjeno:
12. 01. 2017 ob 11:44

Lidija, muca je še slepa, od kod torej "mačji očesci"?

Če se haibun zaključi s haikujem, ki naj bi bil neodvisen od zgodbe, potem ne razumem zakaj naj bi tam sploh bil...

Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 11:52
Spremenjeno:
12. 01. 2017 ob 12:15

Lepo, Lidija. Hvala. Mogoče spremenimo tretjo vrstico? Kaj praviš?


Mrzel zabojnik

Med zavrženo kramo

Slepi muc čepi


Ali

Mrzel zabojnik

Med vsemi smetmi komaj

slišen mačji glas

Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 11:54

triglav, tudi tvoj novi predlog je lep. Hvala.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 01. 2017 ob 12:07
Spremenjeno:
12. 01. 2017 ob 12:15

ja, triglav, samo paziti je treba, da besedni red ni zaznamovan (obrnjen)

  tega haiku ne prenese

slepi muc čepi >>> čepi slepi muc



pri temle 


Mrzel zabojnik

Med vsemi smetmi komaj

slišen mačji glas


>>>

Mrzel zaojnik

Med vsemi smetmi komaj

 komaj slišen mačji glas


pa beseda "komaj" ne spada v drug verz. Vsak verz mora biti neka zaključena enota.


če pa ga postaviš tja, kjer naj bi bil, nimaš več forme 5 7  5


svetujem, da malo pogledaš v našo haiku delavnico, triglav, tam boš našel vsa pravila in pasti haiku poezije.

Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 12:14

Lidija, a potem končamo tako?

Mrzel zabojnik

Med zavrženo kramo

Čepi slepi muc


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 01. 2017 ob 12:16

lepo, branka. 


Zastavica

branka

Poslano:
12. 01. 2017 ob 12:20

Uf...ta muc mi je pa dal vetra.

Vsem veliko hvala za pomoč. Krasni ste.

Lep dan.

branka

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 10. 01. 2017 ob 22:44
  • Prebrano 1796 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 412.76
  • Število ocen: 15

Zastavica