O sobi,ki je drhtela,ko sem padel nate v temi.Silovito nasprotje med naravo in romantiko.Življenje v skrajni napetosti,v zasužnjenosti,v nerazumski intenzivnosti.Širiva krog najinih neznancev,najinih vsiljivcev.Med vsem tem sva pravzaprav kar srečna.Fukava na drveči deski in zdaj morava zapluti.Zapluti v medprostor,kjer te bom ljubil,ti pohotno šepetal besede,ki so bolezen za tvojo stekleno dušo.Konec koncev sem le človek v telesu klovna.Ob nedeljah sedim na balkonu,kadim in žrem tvoj psihološki drek.To vse je več kot ljubezen in sovražtvo.To sva jaz in ti.

taras