bil je čas ko sem
razgrnjeno površino
grela na soncu
in dovolila da nanjo pada
listje in snežinke
ne vem kje se je izgubil
vedno znova se zlagam
sprva na večje
nato vedno manjše in manjše
kvadrate in trikotnike
a vedno ostane zunaj kako ušesce
za katero me lahko povleče
vsak mimoidoči stražar
oblikujem predalčke
podobne majhnim rakvam
vanje lahko pometem
pepel svojih želja
tako zložena lepše
zrcalim okolico
ali se potapljam
na oceansko dno
"ne vem kje je utonil"
Kdo?☺
V pesmi klapa vse, razen tega vrivka
Poslano:
10. 01. 2017 ob 21:46
Spremenjeno:
10. 01. 2017 ob 21:47
Rečemo, da čas teče, se izteče ... torej verjetno lahko tudi utone, ko smo že pri tekočinah (da ne bo klišeja).
Spremenila sem v "se je izgubil".
Bi ti uporabila kaj drugega?
Hvala in lp, mcv
Hm, ne vem, kaj me je zavedlo, da nisem našla tega časa v prvem verzu, ki se mi je izgubil ...
Ne najdem razlage v opravičilo ☺
Zdaj mi je vse jasno ...
Pesem, ki ritmično, tekoče pelje zgodbo nekega zapiranja pred neprijaznim svetom, ki je bil nekoč vreden zaupanja, potem pa je to zbledelo skupaj s soncem ...
Lp, lidija
O, Lidija, hvala, prijetno si me presenetila!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!