»Ave, homo!«
Vztrajal sem z izmenjavo teles.
Nisem hotel, da bi končala v prahu.
Bitke človeštva preteklih stoletij,
vsi poboji, revolucije, vse klanje,
vse se zruši pod težo naju, Kartažanov.
Na slonih gaziva v gotovo smrt,
brez strahu in brez sramu.
Vsa kri je bila izgnana v najbolj
obskurne predele telesa.
Drugod je ostal le ptičji molk.
»Ave, homo, morituri te salutant!«
brnijo kresnice, ko odmirajo.
Homo homini lupus.
Ave, Mladi Pesnik!
Sed per aspera ad astra ... :)
Vse dobro,
MP
urednica
Poslano:
11. 01. 2017 ob 19:01
Spremenjeno:
11. 01. 2017 ob 19:01
Pesem, ki po eni strani govori o zgodovini vojskovanja, še bolj pa o strahu, ki ga nosimo v krvi in ga lahko ne občutimo le, če se kri preseli v obskurne prostore, v druga telesa ... zemlja je polna mrtvecev, ne le med ljudmi - zaključek pesmi nakazuje apokalipso, čestitke,
Ana
Ave, Mladi Pesnik!
Moje iskrene čestitke ☺
Verba volant, scripta manent.
Lp!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
- 08. 01. 2017 ob 14:38
- Prebrano 697 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 312.53
- Število ocen: 11