Daleč pobegniva, deklica moja.

Culo zaveži, jo vrzi čez ramo.

Jaz pa narezal bom kruh in salamo.

Tukaj pustiva zlatnino, obleke.

Česar ne moreš stlačiti v to culo,

tukaj pustiva. Obrzdajva mulo!

V drugo smer šla bova kakor kolone.

Tjakaj pod vznožja gora in puščav.

Tam, deklica, bi jaz s tabo zaspal.

Hitro odriniva, hitro od tod,

dokler spustijo begunce še kam.

Hitro pojdiva, če ne šel bom sam!

Preden se skrči vesolje v to sobo,

preden se skrči obzorje v ekran,

pojdiva, deklica, pojdiva stran!

Peter Rangus