Daleč pobegniva, deklica moja.
Culo zaveži, jo vrzi čez ramo.
Jaz pa narezal bom kruh in salamo.
Tukaj pustiva zlatnino, obleke.
Česar ne moreš stlačiti v to culo,
tukaj pustiva. Obrzdajva mulo!
V drugo smer šla bova kakor kolone.
Tjakaj pod vznožja gora in puščav.
Tam, deklica, bi jaz s tabo zaspal.
Hitro odriniva, hitro od tod,
dokler spustijo begunce še kam.
Hitro pojdiva, če ne šel bom sam!
Preden se skrči vesolje v to sobo,
preden se skrči obzorje v ekran,
pojdiva, deklica, pojdiva stran!
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 12:30
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 14:04
rodilnik: Vse kar ne moreš stlačiti v to culo >>> vse , česar ne moreš ...
in
dokler ne spustijo begunce še kam ... >>>>>
dokler ne spustijo begunCEV še kam ...
a si za dialog.? Namreč, tvoja pesem morda izraža rahel strah pred tujci (???), zato prijazno izražam svoje nasprotno stališče ( torej: Deklica bi lahko rekla
Nikamor ne greva, fant moj nestrpni
Cule jaz niman, ne dam je na rame.
Sam boš pojedel svoj kruh brez salame
tukaj ostanem, jaz in obleke.
Zlata in vsega nočem vreči v to culo,
jaz tukaj živim!!! Sam odpelji to mulo!
Morda pa pomagam otroku iz kolone.
Prihaja prestrašen iz tistih puščav.
Mogoče bo tukaj mirneje spal ...
Ti kar odrini hitro od tod,
veš, begunci od vojne bežijo drugam.
Odidi, če moraš, pač - radi bi k nam ...
Vesolje se nikdar ne skrči v to sobo,
in veš, prav škodljiv je ta tvoj ekran,
s tabo ne morem, kar sam pojdi stran!
...
Le tega ne vem, kam ta pot te bo nesla ...
ker ... kamor namenjen si, le preko roba
te kažipot vodi prezgodnjega groba)
__________________________________________________________
upam, da bo rekla tako, deklica ... malo za hec, malo zares
v komentarju pričakujem nadaljevanje dialoga v verzih, seveda :)
;)
Zanimivo, jaz sem pa pesem razumel drugače, v njej nisem zaznal ksenofobije, nasprotno. Čeprav mi motivi begunstva in ljubezenska tema ne gresta najbolje skupaj, mi je bila pesem všeč. Nekaj vejic pa vseeno manjka.
Lp, Žiga
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 12:48
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 12:50
Ja, se strinjam, Žiga, ampak pesem beremo lahko z različnimi očmi, ko je dana vsem na vpogled, zapusti avtorja in postane gola, brez zaščite. Taka pa je rannljiva, tako po telesu (forma), kot po duši (vsebina)
Lp, lidija
PS: ja manjka še par skladenjskih zadev, ampak osredotočila sem se na begajočo dušo pesmi!
PS: Žiga, kaj ko bi še ti vskočil in "dialog" in ga razširil? Zdi se mi zanimiv izziv ...
Hahahaha A se res tako razume? Ne... Gre za beg pred današnjim časom, ki nam celoten svet, kjer bi lahko skakali, skrči v eno sobo in celoten razgled v ekran. Begunci so zgolj malo tam, da poporajo. Ker bi kakor oni bežijo ( od vojn etc.) tudi jaz včasih bežal od utesnjenostjo... Ker delam doma in študiram doma, se sam sebi res včasih zdim zaprt med 4 stene...
Kar se tiče cule bom spremenil. Imaš seveda prav. Pri beguncih, pa ni dokler ne spustijo beguncev, temveč dokler spustijo begunce še kam ( se kao vse poti zapirajo za njih/nas :) ).
hahahaha drugače pa lidija prav režim se sedaj.
Drugače pa kar se jih tiče... Sem tudi jaz za da se jih sprejme neko število. Malo bi blo mogoče bolj društveno treba do tega pristopit in jih razporejat po celi sloveniji. Da poenostavim ena večja vas ena družina... Se mi zdi da delamo napako s temi centri... Upam da vsaj ne dajejo nasprotnih strani v isti dom...
Je pa po drugi strani če že prevzemamo, mi, zahod, vlogo nekega patrona, treba tako vlogo celostno vzemat... Primer v Siriji resda trpijo, samo trpijo tudi zaprti v kampih v S. Koreji, pa jim ne gremo na pomoč. Je pa res, da ne smemo zavrnit pomoči enemu, ker ne moremo pomagat vsem...
No samo malo tako za debato.
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 13:05
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 20:22
no, evo, a si videl, koliko interpretacij ima lahko pesem in kako občutljiva reč so besede, pravzaprav ... kako pomembno je uporabiti besede na pravi način, da boš razumljen od vseh, če hočeš povedati nekaj določnega ...
v bistvu sem prav zaradi tega vrinjenega NE (dokler ne spustijo begunce(v)), ki sem ga jaz ne vem zakaj brala, čeprav ga kot praviš, nikoli ni bilo, dojela pesem tako narobe?
ja begucev - begunce --- popravljam komentar, površna sem bila jaz-
PS: še ločila, na katera opozarja Žiga Kosec
Daleč pobegniva, deklica moja.
Culo zaveži, jo vrzi čez ramo.
Jaz pa narezal bom kruh in salamo.
Tukaj pustiva zlatnino, obleke.
Česar ne moreš stlačiti v to culo,
tukaj pustiva. Obrzdajva mulo!
V drugo smer šla bova kakor kolone.
Tjakaj pod vznožja gora in puščav.
Tam, deklica, bi jaz s tabo zaspal.
Hitro odriniva, hitro od tod,
dokler spustijo begunce še kam.
Hitro pojdiva, če ne šel bom sam!
Preden se skrči vesolje v to sobo,
preden se skrči obzorje v ekran,
pojdiva, deklica, pojdiva stran!
Deklica v tujce si se zaljubila,
ki sem capljajo, da bi nas ubili.
mi pa na lipo smo že pozabili...
Deklica najprej nahrani sinove,
S svojim nasmehom, s svojo dobroto,
in kar ostane, daj meni še v doto.
Kakor nekoč že na gmajnah smo stali,
Spet naj stojimo! Spet naj stojimo!
Deklica vragi se bojo nas bali.
ne pa da mi se jih v mestih bojimo!
Prav imaš deklica danes ne greva
Kakor očetje in njih očetnjava,
tukaj in danes za narod umreva...
Bom pa malo advocatus diaboli. Se opravičujem za napake, hitim. Uživam, a hitim... :)
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 13:23
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 13:59
nisem zmotila se, res strah je v tebi
sAmo smrt vidiš, v osrčje ti sili
res misliš, da nas vse bodo pobili?
Ne mi očitat zdaj nedomoljubja!
Veš kaj, ta lipa že dolgo je suha,
ni od nje mleka in ni od nje kruha.
In svoj nasmeh prav za vse bom hranila,
moja je duša za vse duše dota,
misel na vojno pa grenka sramota.
Gmajne zares še v pozabi ječijo,
a glej, mi pod lipo smo sebi sovragi
nismo prijatelji, nismo si dragi ...
Če že, bom šla le po boljši kos kruha.
In nočem, da sploh kdo se mene boji,
zatorej te prosim, ne boj se še ti ...
pozabi na napake, saj ni objava, je klepet v komentarju ;)
Samaritani si krste rezljate
Izpoved Vezuva, brezskrbno smehljate!
Gledat ne morem več svojih otrok
Ko pa v njih smehu odmeva že jok!
Deklica ljuba čemu gledaš stran
ko pa skrbi me za jutrišnji dan?
Veš tudi v meni je še rahločutja,
Ljudskosti, sreče, sočutja!
Tudi jaz jočem za njihove križe
Brigam pa bolj se za tiste ki bliže
so mojemu srcu!
Kar so zapeli očetje odmeva,
v tvojih besedah se nežno gubi.
Prosim ne krhaj očetov napeva,
naših načinov nikdar ne ubij!
"mene je sicer malo sram tole pisat... Gre zgolj za zabavo.."
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 14:03
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 14:06
sem vedela, da nisi pesniški subjekt tegale tukaj, si pa super, če bi te kdo od njih hotel najeti za postavitev kakšne nove himne, ode ali koračnice, te ne bi mogli preplačati ... advocatus diaboli, LOL
nadaljevanje z moje strani sledi zvečer ...
tudi jaz se zabavam :))
LP, Lidija
Ob prvem Petrovem odgovoru v verzih sem se precej razburil, seveda sem ob tem čisto spregledal pripis. Zabaven pesniški dialog, ni kaj. :-)
Vejico pa še v prvi verz za pobegniva in v zadnji za pojdiva.
Lp, Žiga
Z Lidijo material pripravljava za naslednje proteste. Levo in desno toliko govorijo, da jim primanjkuje materiala... :)
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 20:37
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 20:54
Ja, Žiga, še več vejic je manjkalo (hvala za opozorilo, ki me potegne iz površnosti), popravljeno tudi v komentarju.
ampak na skladnjo bomo pazili samo v objavah, v komentarjih pa so nam dovoljene brzinske izvedbe :))
Peter, nadaljujem:
Če smo mi samaritani bedni
vi ste nizki rednecki nevredni
ki kaj več kot jamrati ne znajo
ki le svojo lastno rit poznajo
ki bi meje z žico zatesnili
ki bi kri prav vsem na levi pili
če si ta, potem je jasno nekaj:
daj naredi kaj, samo ne vekaj
ti sam sebi sicer ne zaupaš
skrit za drugimi rohneti upaš
z njimi tvoriš horde, ki kričijo
in skandirajo, "raus" govorijo
ko pa prideš k ženi v juriš stanju
Zlatoroga poln, smrdeč po scanju
baba pravi ti: prekleta gnida
sem jaz kriva, da tvoj rod ni prida
kaj mi bo ta rod, ki tarna, veka
ne, ne gre za rod, gre za Človeka
vi ste na človečnost pozabili ...
in svoj "safer" žegnate v zli sili
In če je sovraštvo domoljubje
v gozd grem rajši, glodam lubje
kot bila bi taka kot so tisti
ki jih jeza gloda do obisti
ker iz dreka sami ven ne znajo
in zato po tujcu žolč kozlajo
Poslano:
05. 01. 2017 ob 21:07
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 21:09
Pust'te rdeče mi vratove
ne predajte se žaljivkam,
Jaz nadel bi vam okove
vam, ničvrednim opravljivkam!
z žico, z žico bi bodečo,
vse od Krka do Beljaka
našo zemljo hrepenečo
jaz objel za narodnjaka!
Moje horde da kričijo?
Mi Karibda oni Scila!
Naše hčere se bojijo
da raztrgajo jim krila!
da jim bo storjena sila!
Varji varji dekla zala
ker že jutri prav mogoče
se s semenom boš jokala
polna njih boš nečistoče!
Kaj ni dosti da zgolj ena
hčera večne slave strada?
Kaj ni dosti da zgolj ena
je nagnusna temna brada?
Jaz ne morem s svoje kože
Za Slovence mi je mar.
Dobrohotno naj nikdar
ne poklekne slavni Jože!
Ohjoj... zakaj se mi zdi, da je to direkt za recitirat ob določeni slovesnosti na trgu republike...
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 22:01
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 22:12
DDDbest!!!
zakaj se ti zdi, da je za recitirat?
KER je in pravim, da bi ti plačali, na roke.
vse si rišeš črno belo
in ne vidiš več človeka
v tebi kislo je zavrelo
iz nosnic ti žveplo sika
ves presran bojiš se teme
da bi v njej ne srečal koga
ki prenaša tuje seme
ni iz "polka-valček" kroga
včasih kričal si na brate
tiste, ki prišli so z juga
zdaj bojiš se, da med svate
pride še "golazen" druga
ni ukazal tvoj bog jasno:
vzemi pod svoj krov uboge?
ti pa s hordo - divje, glasno
sikaš: Ven in pot pod noge!
ščitiš svoje žene, hčere?
bolje ščiti jih pred sabo!
da ne bo v njih (brez zamere)
še bolj rasel bes nad tabo
vse, kar pišeš, mrzli strah je
ki zalezel se je v žile
trudi se postati Človek
v tebi ni je večje sile.
Rad pustiš se zapeljati ...
Morda našel smer bi pravo
če bi zmogel spet postati
ta, ki misli s svojo glavo.
Vem pa, ni je variante
da poslušal bi , kar pravim
pišeš stihe brez poante
grem, da živcev ne zapravim :)))
Sem pod krov sprejel uboge,
brate moje sred nevihte,
ter tud vas z oblakov brihte
jaz sprejemam v svoje kroge!
Kak pa vem naj kdo prihaja
z bičem in kdo za trebuhom?
Koga čakam naj zdaj s kruhom,
Komu naj stoji ograja?
Res je nočem bit' s črnuhom
naša noša ni jim prav,
A bi čakal jih s posluhom
Če nas v mestih ne bi klal!
Res je strah zgolj me gonilo
Kar življenje me je učilo,
se prebere v teh besedah.
strah je v pljučih, strah v razjedah
In ko šel bom v zadnji prah
med pepelom in med vetrom
med tem majhnim črnim Petrom
bo nič drugega kot strah.
S strahom žice bi razvijal,
S strahom bi se sem zaprl
S strahom bi na njih se drl
S strahom z avtom bi jih zbijal!
S strahom zate s strahom zame
S strahom zanj, ki v nas verjame!
ŽIVEL JANŠA!
Zgoraj navedene pesmi se prodajajo, pod pogojem, da me ne navedete kot avtorja :)
urednica
Poslano:
05. 01. 2017 ob 22:50
Spremenjeno:
05. 01. 2017 ob 22:51
bravo, bravo, črni peter
danes zunaj piha veter
ta pometel bo pred pragom
ta bo sprašil rit sovragom
kdo so to, midva ne veva
in zato se tole greva
jaz jih ščitim ti jih tlačiš
v gnojno jamo, preoblačiš
v zla strašila, v krvosese
in beseda te ponese
v tiste sfere, kjer se poje
tiste prave pesmi tvoje
o planincah o ravnincah
pa o vincu in deklincah
zraven še o domovini
pa o rodu in davnini
pa o slavi in o spravi
pa o veri tisti pravi
pa o hordah ki tiščijo
v ta tvoj svet in dovolijo
si prilaščati ženice
hčere, sestre, no, device
ki nam kradejo potico
kruh in mleko, pečenico
...
stop, no, kam me je zavedlo
še sem tu, vse je zabredlo ...
branim zgolj ljudi, človeka
pa čeprav se zdi da reka
ta ki čez evropo teče
mir kali, približke sreče.
V rekah teh ljudje so mali
ki bi vse za dom svoj dali
in bežijo v temno noč
kot so NAŠI že nekoč
Danes Lidija užival,
sem ob stihih in igranju
Zdaj pa šel bom in prepustil
se bom sladkem dolgem spanju.
V njem bom sanjal mesečino
nad Alepom in Bagdadom
Sanjal Evfrat bom in Tigris
Čaj pil s Kurdi in z Asadom.
Mi Aisha še zapleše
ples s trebuhom sredi dima,
Videl čare neizpete
bom k'Slovenija jih nima.
Morda pa bom kot Martin
v svojih snovih videl naše
V njih se bomo vsi ljubili
sredi džamije al' maše.
Spavaj mirno tudi ti,
vsaj še enkrat, vsaj nocoj,
Saj že jutri nam lahko kdo,
vzame zlati mir, spokoj...
Poslano:
06. 01. 2017 ob 08:51
Spremenjeno:
06. 01. 2017 ob 11:52
Iz moralne dolžnosti...:
Izpod krakovskega polja
so narcise, krizanteme.
Gledati v brezkraj vesolja,
biti slep za njih trireme.
V naslanjaču sem sedeče
z Lidijo in šalčko čaja
gledal skozi polje leče
temnosrčen v senco raja.
Smrt ribari z Lampeduse,
snemajo jo žurnalisti.
Mrtve njihove so muze,
nam so naše gore listi.
Kopamo se med mrtvaki
s kletko z bliske pol-daljine
Še ječijo nas koraki,
a predrage so brodnine.
Slepec joče v svojem domu.
Srečate kot ponavadi
se ob naslednjem brodolomu
…če se vas že ne navadi…
Nerada motim, ampak ne morem si kaj, da ne bi priznala kakšno zadovoljstvo vaju je bilo brati. Super in hvala.
lpb
Peter, res za to ti hvala,
kar je tukaj se odvilo;
zdi se, da sem te spoznala
bolj kot če bi kar na silo
hotel kaj o sebi reči ...
Fino, da pri nas objavljaš!
Sama tega sem vesela.
In obete nam najavljaš!
Rada s tabo bi imela
Še podobnih dialogov ...
Zraven bova povabila
Vse poete 'z naših logov.
LP, LIDIJA
☺
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!