NOV VDIH

Jutri bom krenila po poti,

samo nekaj malega moram še postoriti.

Jutri - kako blizu so krila angelov,

kako močni so njihovi zamahi

skozi goste neznane pokrajine,

kjer se z vsakim vdihom odpira

novo steblo upanja.

Koliko vdihov mora narediti veja,

ki s Titanovo močjo žene

iz stebla gostorastja,

koliko prošenj,

da se zlije s snopi svetlobe!

Da le svetlobe ne zmanjka!

Vem, pot bo opotekava,

grče bodo posejane nastavljale

svoje ostro bodičevje in moja stopala

se lahko sproti spotikajo.

A kaj! Danes sem še neutolažljivo

lačna življenja, in pot v neznano

je daleč za obzorjem.

 

                                                                                

Andrejka

modricvet

Poslano:
28. 12. 2016 ob 19:47

Krasna pesem o upanju in borbi, vztrajanju in moči! Jebeš grče in trnje - naj ne vzamejo volje!


LP, mcv

Zastavica

Andrejka

Poslano:
28. 12. 2016 ob 20:05

Duhovit komentar, mcv. Hvala zanj.

Lp

A

Zastavica

Katica Badovinac

Poslano:
29. 12. 2016 ob 18:41

Odlična pjesma,  osjećaja tugu i neku nemoć, a opet kroz stihove nadu i pokušaj borbe.

"Vem, pot bo opotekava,
grče bodo posejane nastavljale
svoje ostro bodičevje in moja stopala
se lahko sproti spotikajo.""

Lp!

Katica

Zastavica

Andrejka

Poslano:
29. 12. 2016 ob 19:14

Hvala za te besede, Katica. Miren korak v novo leto ti želim.

A

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 01. 2017 ob 21:55

Pesem, v kateri se približujejo obstoječi in samo sluteni svetovi, ki se razkrivajo v notranjem monologu in pesem, ki hrabri ter poziva k živosti, čestitke,

Ana

Zastavica

Andrejka

Poslano:
05. 01. 2017 ob 10:48

Ana, hvala za spodbuden nov vdih.

Lp

A

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 08. 2017 ob 14:53

Čestitke k izbranki zime 2016/17 z utemeljitvijo uredništva:

Pesem kot hvalnica in hkrati krik k življenju. Zgoščene podobe po eni strani prikazujejo nemoč (kako blizu so krila angelov), ovire (goste neznane pokrajine) in se skozi pesem nalagajo kot plasti (stebla upanja, snopi svetlobe) v (Titanovo) moč. Prepletanje trditev (Jutri bom krenila ...) , upajočih vzklikov (Da le svetlobe ne zmanjka!) in ob koncu zamah sprijaznjenosti (A kaj!) dajejo pesmi posebno dinamiko.Novotvorjenko gostorastje dojamemo kot prispodobo za slo po življenju, ki se je prvoosebni pesniški subjekt oklepa in s katero si želi samo preživeti (ne izstopati ali morda nadvladati). Ranljivost, ki objema celoto, pesem naredi posebej krhko in ni daleč od dobrodejnega zdrsa v notranji bralčev svet.

Še veliko navdiha!

Zastavica

Andrejka

Poslano:
21. 08. 2017 ob 12:00

Sem, kar sem, 

strah me je

in me ni.

Me tvoja ,

vaša misel,

me pesem in

uspeh bodri.

Brez tega, kaj bi?


Iz hvaležnosti

Andrejka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Andrejka
Napisal/a: Andrejka

Pesmi

  • 28. 12. 2016 ob 16:13
  • Prebrano 3217 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 655.93
  • Število ocen: 22

Zastavica