Wablublel sa mi welk penzjon                  
nej dilam bel usak misc zaluon.               
Na kancu lita bom prešteu,                     
kulk lahku bom u štoumfe deu.                

Pa je blu tak: ni blu neč prou,                  
mej zezau usak, kaj mimu šou,                
če je bi šef al pa kier druj,                      
se u šiht preweč je utikau muj.               

Sn pridn bi, sa misci šli,                         
sn dilau riednu, kasierau biednu.             
Za fabrka je šou profit,                           
zatu ka sma bli čest zabit.                     

Zdej z misca u misc se kumi zgre,             
sn skar na cist, me use tu žre,                   
ma tistm pa, ka sa zrihtal tu,                      
že takat je prou dabru šlu.                          

Ta znajden greje sam naprej,                       
wad zad medruj ka sma bel buj,                   
na wi se kulk bi radi imil,                            
najrajš use, če bi le smil.                              

Le kulk wablup sa že pažrl,                          
pa fabrk u zgup sa nam zaprl,                       
s prowizijam predal pacin,                            
won z bančnih jam, kredit nem fin.               

Ka zdej nazaj wabrnem se,                           
sma kukr žwil, medruj tut še,                       
ki bo naprej, waben na wi.                           
U maluora zdej ta suit drwi.                          

Vinko Tavčar