Da ne bi pozabila ...

Tako nekako se vse začne in konča …
Neomejena je lahko le vera, predanost tistemu, kar si zamisliš v glavi.
Še malo, še nekaj pomladi … ma, najlepše bi bilo ustvarjat bližino brez meja.
Za sanje nisi nikoli premlad ali prestar. Lahko si premlad za trpljenje ali prestar, da bi se še sekiral za spodobnost.
Lahko vržeš na plan ves gnus ali oboževanje … brez obžalovanj.
Lahko si dovoliš imeti nekoga pod kožo, kajti tam ni potreben dotik.  
Lahko se mučiš, le zato, da kričiš … Kdo ti lahko prepove krik?
Zatisneš si ušesa, da ne slišiš samega sebe … če se kdo prestraši, je njegov problem.
Zakaj bi morali pisati le o lepih stvareh?
Ljudje jih preberejo, tudi občudujejo, a nikogar se ne dotaknejo.
Lepota je pozabljena že naslednjo sekundo … nekako tako je tudi s srečo.
Najhujše je trpljenje … dokler ne trpiš, še živiš.
Še živiš, dokler nisi odvisen od roke drugega. Od žlice, ki ti je odnesena pred nosom, od vode, ki jo slišiš teči, a ti ne moreš do nje …
Hudo je, ko nisi več gospodar svojega telesa.  
Do sedaj si vedno to počel z dostojanstvom, za zaklenjenimi vrati intime, kar naenkrat pa te zagrabijo močne roke in brez besed vdirajo v tvoj intimni svet, ga rušijo in vihajo nos nad njim … in ne preostane ti drugega, kot da se dvigneš nad to, osramočen in sam.
A veš, kaj bi? Samo za en dan bi odšel domov, samo za en dan.
 
 
Samotne poti.
V mrzlih belih hodnikih
grizem upanje.

arabela

westre

westre

Poslano:
19. 12. 2016 ob 22:56

Všeč mi je ta sprememba v pisanju.

Kar tako naprej.

Lp

Zastavica

arabela

arabela

Poslano:
19. 12. 2016 ob 23:34

Všeč? Hvala, Westre. 

Naj bi bil haibun, pa nisem čisto prepričana, če ustreza... 

Lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 12. 2016 ob 11:06

Seveda je haibun,  dober, manjka samo rahla formalna  dodelava haikuja.

Lp, L


Zastavica

arabela

arabela

Poslano:
22. 12. 2016 ob 16:07

Pozdravljena, Lidija!

Sem ga dodelala, vendar ne vem, če lahko "V" štejem za zlog?

Lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 12. 2016 ob 21:02

V ni zlog, zato je treba poiskati kakšno podobno rešitev. Za uokvirjenje slike trenutka, ki ga zahteva dober haiku je tudi veliko bolje izbrati dovršno obliko glagola (a), še bolje pa je vse skupaj naslikati v neglagolski obliki (b)


Samotne poti.
V belini hodnikov
grizem upanje.


....

A
Samotne poti.

V mrzlih belih hodnikih

grizem upanje.

B

Samotne poti.
Pregriznjeno upanje
v belih hodnikih.


Zastavica

arabela

arabela

Poslano:
22. 12. 2016 ob 21:12
Spremenjeno:
22. 12. 2016 ob 21:19

Hvala, Lidija. Upam, da sem razumela.  Bi bilo takole prav?

Samotne poti

pregriznjeno upanje

belih hodnikov

Sicer pa sem uporabila tvojo rešitev A. Hvala.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 12. 2016 ob 21:22

 Ja, zanimivo, samo potem so hodniki tisti, ki upajo?


Nekaj podobnega imaš tudi v proznem delu, kjer pišeš: " Lepota je pozabljiva že naslednjo sekundo ..."

Bere se kot da lepota nosi lastnost pozabljivosti, da ona pozablja ... 

Morda ... Lepoto pozabimo že v naslednjem trenutku ?

Zastavica

arabela

arabela

Poslano:
22. 12. 2016 ob 21:30

Imaš prav. Ne vem, kako nisem tega opazila. 

Lepota je pozabljena že naslednjo sekundo?

Zastavica

arabela

arabela

Poslano:
25. 12. 2016 ob 11:49

Hvala, Lidija. 

Lepe praznike ti želim.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

arabela
Napisal/a: arabela

Pesmi

  • 19. 12. 2016 ob 19:28
  • Prebrano 693 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 139.37
  • Število ocen: 9

Zastavica