Tvoj printer sem
name tiskaš
nikdar izgovorjeno
da zvežem v mehko
zadnje strani se zatikajo
črke packa grenkoba
zbirke zamolčanega
trgajo naročje
in na policah v meni
gnezdijo siti molji
morda s prsti v temi
najdem zapis na tvojih ustnicah
tišina spet postane sladko grešna
takrat zamenjam toner
in pustim da molčiš name
me zavrtiš
stopiš iz jantarja
v medeno smolo
Postati stvar je v tej pesmi tako ... človeško - občutja, ki se povečajo in zadobijo fizične oblike, dajejo tej pesmi posebno atmosfero - čestitke,
Ana
Prav lepa hvala in lp :)
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!