Prazna osta kuća mog pradede
prozore joj umivaju kiše
na tavanu ispucale grede
Samo trešnja još uvek miriše.
Ognjište je davno ugašeno
u odžaku sad se gnezde vrane
po dvorištu blato raskvašeno
Samo orah bolno širi grane.
Pod ambarom u osami ćute
stari jaram i kola tegleća
s njima vile, nemarno ćušnute
Samo dud još olista s proleća.
Na duvaru slike crno-bele
kum, pradeda i stari pobratim
uspomene davno izbledele
al' još uvek rado im se vratim.
Razpadanje izročila, zgodovine (družinske in širše), narava, ki zaceli zidove s svojimi plastmi - le človek in njegov spomin zmoreta priklicati preteklost in ju opazovati z očmi ljubezni,
čestitke,
Ana
Zahvaljujem, poštovana Ana.
Čestitam na odličnoj pjesmi.
lpm
Zahvaljujem se, Mirko.
Srdačno iz Srbije, Zoran.
Velike čestitke za ovu prekrasnu pjesmu s odličnom rimom.
Katica
Zahvaljujem, poštovana Katica.
Drago mi je da Vam se dopala.
Srdačan pozdrav iz Srbije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dedino Muško (Zoran M. Jovanović)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!