Skoraj prepričan

v še neporušene misli ki govorijo o toplini

skušam preglasiti tisto drugo stran

ki čaka nasmihanje

če bi pokleknil in zagrnil okna

se odvalil navzdol in tam ostal

z neobritim obrazom

z vonjem smradu na koži

šibek in polnimi usti ječanja

in nesmiselno se je čuditi mrki strani

zakaj pričakuje da odkrevsam pod kamen

ponavljajoča zgodba slavnega decembra

in krhkosti ki rogovili pred vrati

pritisnem pavzo in za trenutek izstopim

iz predvidljivega življenja

kupim karto za kamorkoli

in izpljunem vrtiljak.

igor žuravlev