Med ivjem,
na obronku gozda,
je mala hiška,
zasuta v snegu
in mrzla zima,
ji tukaj šteje dneve.
Na prazničen večer,
le ena luč gori
in le eno srce
tam mirno bije.
Nekdo je tu doma,
živi in moleduje,
sam s sabo govori,
kot bil od vseh
pozabljen bi.
Na sveti dan večer,
narava vsa molči,
tišina tam življenje briše,
le v izbi mali še gori.
Tam ena svečka je na mizi
in človek je en sam,
v njem duša še živi.
Srce le bije zanj,
za preživete dni.
En sam,
vse dolge mrzle dni,
obisk nakloni mu le stari jelen,
ki tudi on ostal je sam,
na sveti večer in
v nemočeh, star sam.
Sam,tako sam.
Želim lep večer
Hvala westre, imej toplo nočko!
Romano, slikovito i tužno si opisao samoću zaboravljenog čovjeka od sviju na kojega su svi zaboravili. Lijepi stihovi.
"Nekdo je tu doma,
živi in moleduje,
sam s sabo govori,
kot bil od vseh
pozabljen bi."
Veliki pozdrav i mirnu noć ti želim!
Katica
Dragi Romano, pri komentiranju i ocjenjivanju pjesama prihvatila sam mišljenje za svoje stihove, a tako i za pjesme ostalih poeta pravila Portala, točke 3, a posebno citiram:
"Vsak ima svoj okus in že stari Rimljani so vedeli, da se o tem ne razpravlja. "
Moje mišljenje je subjektivno, moram osjetiti pjesmu da bi mi se sviđala, ali ne mogu stručno komentirati obzirom da nisam kvalificirana za davanje takvog mišljenja. No, drago mi je da i mi čitatelji možemo jedan drugog ocijeniti, jer nas i to motivira na daljnji pjesnički rad i daje nam nove inspriracije kao i povratnu informaciju da li je netko razumio/osjetio što smo izrazili stihovima.
Vp i lijepu noć ti želim! ☺
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!