Hotenja bodo počakala.

Želje bodo v čakalnici

kot hudi bolniki,

ki jih doktor se še ni odločil

pravočasno pregledati.

Pa trpim.

Zložena na stolu

v čakalnici,

tišina ljudi

uspava zaspano dušo

in tudi v greh se ne mudi,

nocoj zemlja ne potrebuje

novih grešnikov.

Morda še tisti v grehu

niso končali z grešno potjo.

Ni več pomembno,

po polnoči tudi v peklu spijo.

Ostale so nedotaknjene

skodelice kave

in čisti kozarci so priča,

da nikogar ni bilo.

Ne grešnikov,

ne svetnikov,

kot da so vsi zaprisegli,

da bodo hodili tudi grehi

prej v posteljo

in bodo eno noč angeli

namesto demoni.

Zložim karte,

igre ne bo.

Odhajam

med sanjajoče

brez upa

sem kot oblak

brez neba

kot  zemlja,

ki nima več prostora

za nove pristanke.

Predajam se niču,

odhajam v izgubljeni čas,

vstopam v sen,

koder nočem več greha.

IŽ-lev