Presenečaš me,
morda zavajaš?
Pogled tvoj
mavričnih oči,
skrivnosti in
iskrivosti so polne.
Vzbujajo v meni
strast in poželenje,
da ljubil bi,
rad se zaljubil bi v tebe.
Karavana, mraz
brezdomcev lačnih,
gre svojo pot naprej,
ti v njej izgubljaš se
v belino s snežnimi zameti.
Greben
zaledenelega potoka,
ustavi te brezmočno.
Vlak odbrzel
je mimo naju,
vseh otopelih je pešakov,
za njim sledi,
drvi naprej,
sliši se le zvok
koles, osi.
Ponovno srečajo
se najine oči.
Drhtiš v nogah,
še prej oči v
čisti, svetli mavrični podobi,
sedaj izraz tesnobe,
nemoči, v
njih riše se trpljenje,
ko omahuje ti telo.
Steguješ roko proti meni
in lica polna vročih solz,
ki v znak so
tvoji stiski in nemoči.
Karavana gre naprej!
Lep večer.
Thanks westre!
tudi tebi lep večer!
LEPO SI UMESTIL SVOJO POJAVNOST V STISKO BEGUNCEV
Čustvom si dodal brigo svojih sanj,
a ona je hlepeče te ozrla
vedoč, da si edini njeno srce prepoznal.
Lep utrinek tvoje resnice. Tomi
Tomi, tvoj komentar in dotik moje pesmi, mi veliko pomeni, tudi jaz spremljam tvoja ustvarjanja, ki so vsa čudovito izražena na nivoju čutnosti.
Resnično hvala, si me presenetil.
Imej lep in ustvarjalen današnji dan!
Romano, evo konačno sam stigla oko 21,00 h doma (danas smo čak imali poslovni, tj. božićni domjenak) , malo se odmorila i čitam ovu tvoju prelijepu i izuzetno emotivnu pjesmu. Jako mi se sviđa, ima osjećaja i vizualizacije u kojoj mi se izmjenjuju slike iz stiha u stih.
"Steguješ roko proti meni
in lica polna vročih solz,
ki v znak so
tvoji stiski in nemoči."
Veliki pozdrav ti šaljem i želim mirnu noć! ☺
Katica
Opla Katice, prijateljice draga, puno mi znači, da si pročitala ovu pjesmu, hvala ti!
Mirnu nočku i tebi!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!