Pismo sem prejel, mi pisal zmaj je.
Pravi, da postal je star in siv
in dodaja (opravičevaje),
da vse bolj in bolj je pozabljiv.

Enkrat je več dni iskal očala,
ki ves čas imel jih je na glavi,
in namesto prosim reče hvala
in v napačno vrsto se postavi.

Zadnjič je prižgan pustil gorilnik,
na katerem si je kuhal čaj,
telefon založil je v hladilnik,
knjig ni nesel v knjižnico nazaj.

Ko leti, pozabi mahat s krili,
vse stvari zalaga spet in spet,
da je zjutraj našel med čistili
moje pismo izpred petih let.

Vse lepo pozdravim naj, dodaja,
in naj oglasim se mu še kaj,
do takrat pa vse lepo! Ostaja
strašni, stari, pozabljivi zmaj.

Žiga K.