kradem srečo
in jo posojam
z 22% obrestno mero

solidna tržna niša
nesrečnikov ne zmanjka
prav tako kot trupel ne
za pogrebne zavode
-
posel cveti

ko bi je nekaj lahko vsaj obdržal zase
a sreča ne obstaja če je ne deliš
zakaj ne bi vsaj nekaj zaslužil
za vroče žemlje bagete sir in rdeče vino

mogoče odprem še trgovino s klišeji
zaloga ne bo nikoli pošla in
stroški bodo nizki

čez čas bi lahko prerasel v hipermarket
in srečo ter klišeje prodajal v paketu
z mesečno naročnino
tarifo bi za vsakega kupca zaračunal posebej
glede na njegovo duševno stisko

zakaj pa ne bi bil tajkun sreče
bom eden od redkih milijonarjev čustev.

naprimerjanez