
vse je grizlo
grizla je miza
za mizo
grizla je hiša
med hišo
grizel je
hišnik pred vrati
grizlo je
umazano pismo
še zvezde
ki jih je nekdo
pomotoma
zaprl v svojo kletko
so grizle
grizle so gmajne
in gozdovi
knjige
in plastenke
in včasih je
potiho
grizel tudi mir
le on ni grizel
v stisnjeni pesti
je držal sinico
in molil zanjo
Dopade se mi ta mračnost v tvojih pesmih.
Tudi meni se zdi zagrizeno temna, morda le ne vidim povezave med prvimi tremi verzi in ostalo pesmijo ...
lp, Ana
v prvi kitici ga začne iskati
v drugi kitici jo med iskanjem marsikaj grize, celo mir kot grozeča napoved nečesa, kar se zgodi v tretji kitici, ko ga najde s stisnjeno sinico v roki, sinica je lahko ona, lahko je njena vest, ali pa človeštvo, ki kljub iskanju (resnice) zaide v past ...
Že, ampak takole nimaš možnosti razlagati vsakemu bralcu. Jaz bi začela kar z grizenjem in pustila uvodni del neviden ...
lp, Ana
Meni se zdaj zdi odlična - vse oblike grizenja - in na koncu objektivizacija notranjega grizenja ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!