grizenje
vse je grizlo
grizla je miza
za mizo
grizla je hiša
med hišo
grizel je
hišnik pred vrati
grizlo je
umazano pismo
še zvezde
ki jih je nekdo
pomotoma
zaprl v svojo kletko
so grizle
grizle so gmajne
in gozdovi
knjige
in plastenke
in včasih je
potiho
grizel tudi mir
le on ni grizel
v stisnjeni pesti
je držal sinico
in molil zanjo
Dopade se mi ta mračnost v tvojih pesmih.
kaj naj recem? lepo, vsec mi je
lp Dingo
Tudi meni se zdi zagrizeno temna, morda le ne vidim povezave med prvimi tremi verzi in ostalo pesmijo ...
lp, Ana
Poslano:
13. 12. 2016 ob 22:50
Spremenjeno:
13. 12. 2016 ob 22:51
v prvi kitici ga začne iskati
v drugi kitici jo med iskanjem marsikaj grize, celo mir kot grozeča napoved nečesa, kar se zgodi v tretji kitici, ko ga najde s stisnjeno sinico v roki, sinica je lahko ona, lahko je njena vest, ali pa človeštvo, ki kljub iskanju (resnice) zaide v past ...
Že, ampak takole nimaš možnosti razlagati vsakemu bralcu. Jaz bi začela kar z grizenjem in pustila uvodni del neviden ...
lp, Ana
Meni se zdaj zdi odlična - vse oblike grizenja - in na koncu objektivizacija notranjega grizenja ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 09. 12. 2016 ob 06:29
- Prebrano 725 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 435.16
- Število ocen: 15