zadnjič zasijem
neurje počasi zaide
ujet v valovih greha
zasijem
mlada luna
že tke nova in nova
poznanstva
in mladi listi
rojeni v odtenkih
izgubljajo mirnost
strah naj odpihne
dih poželjenja
objema me ogenj
le mrtvi se srečamo
v svojih odtenkih
v črni praznini
svetloba počasi izginja
še zadnjič zasijem
od takrat
ležim pokopan
ironman