I.
Če hočeva razumsko spreobrniti
najini usodi
in ju učlovečiti v podobi
abstraktnih ptic,
morava prvo razodeti
(drug drugemu) najine
strasti,
obhoditi elipsaste površine
najbolj čutečih planjav,
poseljenih na periferiji
najine biti
in se razpeti
med zardelostjo obeh src,
v njuno nevidnost.
II.
Igrivost lesketa najine
otožnosti se je razlezla
do prekomernosti:
sprehajava se v lažni pijanosti
pozne adolescence
in izmerjena viskoznost časa
sebično odstopa
od deklarirane.
Vsaj tako je bilo,
preden je mehanizem zabobnel.
Dandanes se iščeva v odstranitvi
geocentričnih
vzorcev.
Navkljub hlipanju
izza luskinastih vek
se izogibava neznatnosti
že skoraj ortodoksne partije:
ozaveščeno je, da se
razkolita obe lupini –-
izid je le (odvečna) stvar
formalnosti,
vrednostni napis, ki se reži:
„panem et circenses!“
III.
Razčlovečiti bolečino
pomeni biti
sam s sabo
v čuječnosti steklenih detelj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!