Polna luna tiho sije,
s črno magijo se vije,
sanje črne in zle misli
v glavi se prepletajo.
Ta grozota, to prekletstvo,
zbudi dan se!
Zbudi težke veke!
Sonce zlato, kje si?,
Trupla sanje mi grade!
V potu vpijejo mi misli
in solze v sanjah jočejo,
a udi spijo.
Kriki groze na obrazu
sanj nikdar več si ne želijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tjaša D.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!